VKT v mednarodnih standardih in smernicah

 
 
Vedenjsko-kognitivna terapija je kot z dokazi podprt pristop zdravljenja duševnih motenj prisotna v številnih mednarodnih standardih in smernicah.
 
 
Vedenjsko-kognitivni terapevti, ki smo po svoji osnovni izobrazbi psihologi ali zdravniki, se že vrsto let zavedamo problematike neurejenosti zakonske podlage za izvajanje psihoterapevtske dejavnosti. Žal nam je, da pri oblikovanju predloga zakona o psihoterapiji predstavniki Društva za vedenjsko in kognitivno terapijo Slovenije, ki je član Evropske zveze za vedenjske in kognitivne terapije (EABCT), nismo bili upoštevani.
 
Strinjamo se, da je področje psihoterapije potrebno urediti v skladu z mednarodnimi strokovnimi standardi in smernicami, zato izbor Evropske zveze za psihoterapijo (European Association for Psychotherapy (EAP) kot reprezentativnega strokovnega združenja strokovno ni utemeljen. EAP namreč priznava 20 psihoterapevtskih pristopov, od katerih jih 17 ni ustrezno podprtih z dokazi o varnosti in učinkovitosti ter jih ni možno zaslediti v nobeni od mednarodnih smernic za zdravljenje duševnih motenj. Po drugi strani pa vedenjsko-kognitivna terapija ni vključena v EAP izbor, čeprav spada med mednarodno strokovno priznane in z dokazi podprte pristope za zdravljenje številnih duševnih motenj (npr. anksioznih motenj, motenj razpoloženja, motenj hranjenja itd.) in telesnih bolezni (npr. nespečnost, debelost), kar potrjujejo številne tuje smernice (National Institute for Health and Care Excelence - NICE guidelines, American Psychological Association -  APA division 12; https://div12.org/treatments/) in strokovne organizacije, združenja oziroma zveze (European Federation of Psychologists' Association - EFPA, Svetovna zdravstvena organizacija - WHO).
 
Vedenjsko-kognitivna terapija je bila v ključne klinične smernice uvrščena na podlagi strogih empiričnih dokazov, saj spada med najbolj raziskovane psihoterapevtske pristope (tako z vidika teoretskih modelov kot mehanizmov sprememb). Usklajena je s sodobnimi znanstvenimi paradigmami o človekovem mišljenju in vedenju. Od političnih odločevalcev bi pričakovali, da bodo pri snovanju zakona upoštevali stroko in znanstvene dokaze, ne pa političnih in finančnih razlogov ali interesov.
 
Nevključevanje VKT kot ustreznega psihoterapevtskega pristopa lahko privede do tega, da bo eden najbolj priznanih, učinkovitih in najbolj raziskovanih psihoterapevtskih pristopov, ki je pri mnogih duševnih in telesnih motnjah ter boleznih priporočen kot metoda zdravjenja prvega izbora, manj dostopen ali celo nedostopen posameznikom, ki bodo pomoč iskali znotraj javnega zdravstvenega sistema. Medtem se bodo davkoplačevalska sredstva porabljala za izvajanje oblik pomoči, ki niso podprte z dokazi o varnosti in učinkovitosti.
 
 
V imenu DVKT Slovenije:
 
dr. Špela Hvalec, spec.klin.psih.
vedenjsko-kognitivna terapevtka in supervizorka